Murska Sobota, 17. maja 2019 – »Ključno vlogo pri ohranjanju narodnostne pripadnosti ter slovenskega etičnega in jezikovnega karakterja prekmurskega življa je odigral njemu lasten jezik, predvsem pa njegov zapis. Prekmurski protestantski pisci so Prekmurje in Prekmurce že v 18. stoletju s prvo prekmursko knjigo vzpostavili kot nacionalni in s tem tudi kot politični subjekt.
Prav ta, skozi stoletja ohranjena in s slovenstvom poistovetena ter na jeziku temelječa identiteta prekmurskega človeka predstavlja najbolj prepričljiv argument dr. Matije Slaviča, slovenskega pogajalca na mirovni konferenci v Parizu leta 1919, pri prepričevanju velikih sil, da tod žive Slovenci in da je pravična meja tista, ki jih združuje z ostalimi sonarodnjaki.« je eden od poudarkov nagovora predsednika Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota Marjana Fariča na domoznanskem večeru PREKMURCI IN PREKMURŠČINA, ki so ga v okviru obeleževanja 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, skupaj z društvom pripravili Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Podrobneje je predstavil najbolj odmevne pobude domoljubnega društva, in sicer postavitev spomenika dr. Matiji Slaviču v Murski Soboti, umestitev predmeta Prekmurski jezik in kultura med izbirne predmete v osnovni šoli, v določene oblike izobraževanja v srednjih šolah, v programe izobraževanja starejših in sodelovanje s slovenskim zamejstvom, zlasti s porabskimi Slovenci, ter vpis prekmurskega jezika v register nesnovne kulturne dediščine.
Uvodni nagovor na domoznanskem večeru je strnil s poudarkom , da smo Prekmurje in Prekmurci enakovreden gradnik te države in nadaljeval: » Tak je tudi naš jezik, zato ne želimo ostati le neka obrobna etična in jezikovna posebnost. Kulturi, zavedanju o lastni identiteti, predvsem pa svojemu jeziku želimo vrniti njegov sloves, veljavo in sijaj. Pri tem računamo na kar najširšo podporo javnosti. Ne želimo si izključevanja, ki si za svoj politični dobiček prizadeva ločiti Prekmurce slovenske in madžarske narodnosti, niti ekskluzivnosti in »zaslugarstva« pri uresničevanju sorodnih pobud, ki v znova oživljenem procesu zanimanja za Prekmurje vznikajo izven društva, saj je prekmurska identiteta, kultura in z njo jezik naša skupna last, skupna dobrina in skupna skrb. Take so tudi pobude nastale v Prekmurskem društvu generala Maistra Murska Sobota. Zanje si ne lastimo ekskluzivnih pravic, ne ekskluzivnih zaslug. Ideje naj nas predvsem združujejo in ne ločujejo!«
V nadaljevanju domoznanskega večera, ki ga je povezoval Benjamin Langner von Hoveling , sta se z zanimivima predavanjema predstavili mag. Bernarda Roudi, ki je govorila o zgodovini pokrajine v 20. stoletju, prof. Suzana Panker pa o prekmurščini nekoč in danes. Podrobneje je predstavila vsebinsko zasnovo krožkov prekmurskega jezika in kulture, ki so zaživeli na več pomurskih šolah in so prvi pomemben korak do uvedbe izbirnega predmeta. S projektom, ki ga tudi neposredno izvaja, ima na šoli v Fokovcih, kjer sicer poučuje slovenski jezik, zelo pozitivno izkušnjo. Podobno smo lahko sklepali tudi za izkušnjo na OŠ Tišina, kjer krožek vodi Bernarda Roudi, saj so njene tri učenke – Alja Rajbar Pertoci, Saša Stojko in Naja Čerpnjak – za domoznanski večer pripravile zanimiv nastop. Ob pomoči babic so zapisale vsaka po en recept za pripravo prekmurske dobrote in ga s ponosom prebrale obiskovalcem večera – seveda v prekmurskem jeziku.
Program skupno pripravljenega domoznanskega večera je dopolnjevala glasba. Obiskovalci smo lahko prisluhnili zanimivim priredbam in izvedbi prekmurskih pesmi, za kar sta poskrbela Marjan Farič tokrat v vlogi saksofonista in soboška glasbena legenda – glasbeni pedagog in pianist Ernest Lukač. Končal pa se je s prijetnim druženjem ob po prekmurskih receptih pripravljenih sladkih prigrizkih, ki so jih spekle prostovoljke, in vinu iz prekmurskih goric.