Avtobiografija prvega akademsko izobraženega gledališkega igralca iz Prekmurja
Moja zgodba, ki ji je avtor dodal podnaslov Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi, je avtobiografija kot se šika, je v spremni besedi pred letošnjim kulturnim praznikom predstavljene knjige, založila jo je Pomurska akademsko znanstvena unija (PAZU), zapisal Tone Partljič.
Označil jo je kot osebnoizpovedni roman, ki se od življenjskih in gledaliških knjižnih spominov povsem razlikuje po tem, da je razložil, kako neobičajno je v iskanju umetniške gledališke izpovedi in oblikovanja vlog hodil po oporo v Prekmurje in iskal tudi umetniško resnico v kmečki etiki in usodah ter pokrajinski in človeški specifičnosti. »Ko se sprašuje, ali je zvest sebi (»bodi, kar si, drugih je itak preveč«) se v bistvu sprašuje, ali je zvest izročilu prednikov, prekmurski zemlji in vrednotam… Zaveda se svoje cene, a vendar je pred umetnostjo in sočlovekom poln skromnosti.«
Prav takšnega Evgena Carja so na predstavitvi knjige v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti doživeli številni obiskovalci, med njimi kolegi iz PAZU, sošolci iz soboške gimnazije, sokrajani in ljubitelji njegovih gledaliških vlog, med katerimi ima za Prekmurce še vedno prav posebno mesto Poredošov Janoš, ki ga je konec prejšnjega stoletja sam napisal in več ko stokrat odigral. Z njim in z najnovejšim delom Moja zgodba je prekmurščina dobila še dva oporna stebra. Prvi je prekmurska beseda sama, v drugem pa je ta postavljena v širši kontekst, ko Car med drugim zapiše: » Še nedolgo so slovenski filologi govorili o prekmurščini izključno samo kot o dialektu, kvečjemu o dialektu, ki ima tri poddialekte – gorički, dolinski in ravenski. Po izidu Novakovega Velikega slovarja stare knjižne prekmurščine, ki je leta 2006 izšel pri SAZU, so se filologi le malo omehčali in po drobcih je bilo slišati tudi, da je to jezik, ki ima svojo slovnico in pisavo…O prekmurščini je povedano veliko lepega, da je »najbolj milozvočna od vseh slovanskih jezikov« in da jo »krasi lepa, mehka, nežna , najbolj slovanska melodika.« Jezikoslovec Božidar Raič, ki je prvi v slovenskem tisku objavil članek o ogrskih Slovencih, pa pravi, da je prekmurščina jezik vilinske lepote.«
V Prekmurskem društvu general Maister Murska Sobota smo ponosni, da je Evgen Car član strokovne skupine, ki si v okviru društva prizadeva za uvedbo izbirnega predmeta Prekmurski jezik in kultura v slovenske šole. Ob vseh prizadevanjih je tudi z njegovo najnovejšo knjigo cilj vsaj za korak bližje.
Pa še to iz Partljičeve uvodne besede: »Tisti, ki te izpovedi ne bo prebral, seveda ne bo vedel, kaj vrednega je zamudil.«
