Strokovna ekskurzija v Porabje
“Niške se ne narodi v knjižni gezik”
O strokovni ekskurziji PDGM MS tudi v časopisu Porabje in v Vestniku
Povezovala je domača beseda
Veliko doživetij v enem dnevu
Projekt Prekmurski jezik in kultura – izbirni predmet je še v povojih, kajti na Ministrstvu za šolstvo se na pobudo še niso odzvali, pa se je v času od nastanka pobude pred približno dvema letoma prav po zaslugi prizadevanj in aktivnosti Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota zgodilo že veliko pomembnih premikov.
Najpomembnejši konkreten korak so izbirne vsebine (krožki) o prekmurskem jeziku in kulturi v osnovnih šolah. Vsebinsko pester program je že prvo šolsko leto pritegnil zanimanje učencev na šolah Beltinci, Fokovci, Grad, Kobilje, Tišina in celo na šoli Kapela na desnem bregu Mure. Učenci so svoje uspešno delo že večkrat predstavili na javnih prireditvah, v petek, 12. oktobra 2019, pa jih je PDGM Murska Sobota popeljalo še na ekskurzijo po Porabju in na druženje s sovrstniki na Dvojezični osnovni šoli Gornji Senik. Na povabilo se je odzvalo čez 30 učencev iz beltinskega, fokovskega, tišinskega in kapelskega krožka z mentoricami, pridružili pa so se jim tudi člani društva.
Zanimivo je bilo že na poti do Gornjega Senika – najprej kratek ogled največjega slovenskega gradu pri Gradu na Goričkem in spominskega obeležja na tromeji, kjer je večina učencev bila prvič. Osrednji dogodek dneva je bila prireditev, ki so jo na dvojezični osnovni šoli v Gornjem Seniku skupaj pripravili učenci z obeh strani meje. Z medsebojnim razumevanjem ni bilo težav. Večina nastopov je bila v prekmurskem in v slovenskem knjižnem jeziku, ki se ga porabski učenci učijo na šoli. Nekaj je bilo tudi porabščine, žal pa med mladimi domača porabska govorica nezadržno izginja. Prav zato so tovrstni dogodki in medsebojno druženje mladih zelo pomembni in vlivajo upanje, da porabščina preživi in znova zaživi, je bilo eno od sporočil predsednika društva Marjana Fariča. Zelo pozitivno so o dogodku in prizadevanjih za sodelovanje v krajšem nagovoru spregovorili še slovenska konzulka v Monoštru Metka Lainšček, predsednik Državne slovenske samouprave na Madžarskem Martin Ropoš, strokovna sodelavka Zavoda za šolstvo RS v Porabju Valerija Perger, mentorica in avtorica učnega načrta za interesno dejavnost Prekmurski jezik in kultura Suzana Panker in gostiteljica – ravnateljica gornjeseniške šole Ildiko Trajber Dončec.
Po prijetnem druženju na Gornjem Seniku je udeležence ekskurzije v Monoštru pozdravila predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andreja Kovač, v slovenskem domu v Monoštru pa so si po kosilu v hotelu Lipa ogledali zanimiv film o Porabju. Vendar s tem porabskega potepanja še ni bilo konec. V živo je bilo treba videti še Triglav v Andovcih in prisluhniti njihovi prav posebni zgodbi o poti na ta pravi Triglav, za konec potepanja po Porabju pa stopiti še v muzej železne zavese v Števanovcih, ki je edinstven v Evropi.
Bilo je veliko doživetij in videnega v Porabju v enem samem dnevu, pa vendar je pred večerom ostalo ravno še dovolj časa za ogled letos odprtega graničarskega muzeja v Čepincih na Goričkem. Potem pa samo še večerja pri Rudiju v Šalovcih in priložnost za zahvalo vsem nastopajočim učencem in njihovim mentoricam s priznanjem in knjižnim darom ter s svetlobo sončnega zahoda ožarjena prijetna vožnja po Goričkem proti domu…Bil je lep in uspešen dan, ki pušča sled!
Stoletnica združitve tudi kot izziv za sto let ohranitve
Strokovni posvet z učitelji na temo 100. obletnice združitve
Dogodki, ki so povezani z obeleževanjem 100. obletnice združitve Prekmurcev z matičnim narodom v pokrajini ob Muri, še vedno potekajo. Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota je v torek, 8. oktobra 2019, pripravilo strokovni posvet, ki je bil namenjen učiteljem zgodovine, domoljubja in etike v osnovnih in srednjih šolah v Pomurju.
Posvet je po letu 2016 že četrti zapored, vendar je bil letošnji z naslovom Izkušnje in primeri dobrih praks pri obeleževanju 100. obletnice združitve v šolah, uvrščen v skupni program obeleževanja tega pomembnega jubileja.
V prostorih salona Murske republike hotela Zvezda v Murski Soboti so predavatelji v prvem delu posveta udeležencem predstavili tri projekte. Mark Krenn je predstavil raziskavo o prekmurskih vojakih v letih 1914-1919, mag. Bernarda Roudi osnovnošolski raziskovalni projekt Podobe Prekmurja, Suzana Panker pa interesne dejavnosti Prekmurski jezik in kultura v osnovnih šolah.
V drugem delu posveta, na katerem so sodelovali tudi predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij v Pomurju ter Ustanove dr. Šiftarjeva fondacija, pa so izmenjali izkušnje ter primere dobrih praks glede povezovanja in sodelovanja ter razpravljali o aktualnih izzivih pri poučevanju lokalne zgodovine, etike in domoljubja.
Udeleženci so si bili enotni, da so v šolah obletnico dodobra izkoristili, da se je nabor strokovnih virov pomembno povečal pa tudi, da je sodelovanje šol in predstavnikov domoljubnih in veteranskih organizacij zelo raznoliko. Udeležencem posveta so ob zaključku razdelili publikacijo literarnega natečaja Spominska obeležja pripovedujejo in knjigo dr. Uroša Lipuščka Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919. S tem, kot je dejal eden od razpravljavcev, obeleževanje 100. obletnice združitve kot izziv vstopa na pot naslednje stoletnice ohranitve kulturne in z njo povezane narodne identitete in zavesti.
Prekmurci in prekmurščina
Murska Sobota, 17. maja 2019 – »Ključno vlogo pri ohranjanju narodnostne pripadnosti ter slovenskega etičnega in jezikovnega karakterja prekmurskega življa je odigral njemu lasten jezik, predvsem pa njegov zapis. Prekmurski protestantski pisci so Prekmurje in Prekmurce že v 18. stoletju s prvo prekmursko knjigo vzpostavili kot nacionalni in s tem tudi kot politični subjekt.
Prav ta, skozi stoletja ohranjena in s slovenstvom poistovetena ter na jeziku temelječa identiteta prekmurskega človeka predstavlja najbolj prepričljiv argument dr. Matije Slaviča, slovenskega pogajalca na mirovni konferenci v Parizu leta 1919, pri prepričevanju velikih sil, da tod žive Slovenci in da je pravična meja tista, ki jih združuje z ostalimi sonarodnjaki.« je eden od poudarkov nagovora predsednika Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota Marjana Fariča na domoznanskem večeru PREKMURCI IN PREKMURŠČINA, ki so ga v okviru obeleževanja 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, skupaj z društvom pripravili Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Podrobneje je predstavil najbolj odmevne pobude domoljubnega društva, in sicer postavitev spomenika dr. Matiji Slaviču v Murski Soboti, umestitev predmeta Prekmurski jezik in kultura med izbirne predmete v osnovni šoli, v določene oblike izobraževanja v srednjih šolah, v programe izobraževanja starejših in sodelovanje s slovenskim zamejstvom, zlasti s porabskimi Slovenci, ter vpis prekmurskega jezika v register nesnovne kulturne dediščine.
Uvodni nagovor na domoznanskem večeru je strnil s poudarkom , da smo Prekmurje in Prekmurci enakovreden gradnik te države in nadaljeval: » Tak je tudi naš jezik, zato ne želimo ostati le neka obrobna etična in jezikovna posebnost. Kulturi, zavedanju o lastni identiteti, predvsem pa svojemu jeziku želimo vrniti njegov sloves, veljavo in sijaj. Pri tem računamo na kar najširšo podporo javnosti. Ne želimo si izključevanja, ki si za svoj politični dobiček prizadeva ločiti Prekmurce slovenske in madžarske narodnosti, niti ekskluzivnosti in »zaslugarstva« pri uresničevanju sorodnih pobud, ki v znova oživljenem procesu zanimanja za Prekmurje vznikajo izven društva, saj je prekmurska identiteta, kultura in z njo jezik naša skupna last, skupna dobrina in skupna skrb. Take so tudi pobude nastale v Prekmurskem društvu generala Maistra Murska Sobota. Zanje si ne lastimo ekskluzivnih pravic, ne ekskluzivnih zaslug. Ideje naj nas predvsem združujejo in ne ločujejo!«
V nadaljevanju domoznanskega večera, ki ga je povezoval Benjamin Langner von Hoveling , sta se z zanimivima predavanjema predstavili mag. Bernarda Roudi, ki je govorila o zgodovini pokrajine v 20. stoletju, prof. Suzana Panker pa o prekmurščini nekoč in danes. Podrobneje je predstavila vsebinsko zasnovo krožkov prekmurskega jezika in kulture, ki so zaživeli na več pomurskih šolah in so prvi pomemben korak do uvedbe izbirnega predmeta. S projektom, ki ga tudi neposredno izvaja, ima na šoli v Fokovcih, kjer sicer poučuje slovenski jezik, zelo pozitivno izkušnjo. Podobno smo lahko sklepali tudi za izkušnjo na OŠ Tišina, kjer krožek vodi Bernarda Roudi, saj so njene tri učenke – Alja Rajbar Pertoci, Saša Stojko in Naja Čerpnjak – za domoznanski večer pripravile zanimiv nastop. Ob pomoči babic so zapisale vsaka po en recept za pripravo prekmurske dobrote in ga s ponosom prebrale obiskovalcem večera – seveda v prekmurskem jeziku.
Program skupno pripravljenega domoznanskega večera je dopolnjevala glasba. Obiskovalci smo lahko prisluhnili zanimivim priredbam in izvedbi prekmurskih pesmi, za kar sta poskrbela Marjan Farič tokrat v vlogi saksofonista in soboška glasbena legenda – glasbeni pedagog in pianist Ernest Lukač. Končal pa se je s prijetnim druženjem ob po prekmurskih receptih pripravljenih sladkih prigrizkih, ki so jih spekle prostovoljke, in vinu iz prekmurskih goric.
Pogovorna oddaja na RTV Slovenija
Dne 17. 4. 2019 so v oddaji Dobro jutro v jezikovnem kotičku gostili gr. Hotimirja Tivadarja na temo Prekmurski jezik in kultura ob 100-letnici združitve Prekmurcev z matičnim narodom.
Oglejte si intervju od 34:19 minute dalje.