Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota

Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota
Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota

Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota

Stoletnica združitve tudi kot izziv za sto let ohranitve

Stoletnica združitve tudi kot izziv za sto let ohranitve

Strokovni posvet z učitelji na temo 100. obletnice združitve

Dogodki, ki so povezani z obeleževanjem 100. obletnice združitve Prekmurcev z matičnim narodom v pokrajini ob Muri, še vedno potekajo. Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota je v torek, 8. oktobra 2019, pripravilo strokovni posvet, ki je bil namenjen učiteljem zgodovine, domoljubja in etike v osnovnih in srednjih šolah v Pomurju.

Posvet je po letu 2016 že četrti zapored, vendar je bil letošnji z naslovom Izkušnje in primeri dobrih praks pri obeleževanju 100. obletnice združitve v šolah, uvrščen v skupni program obeleževanja tega pomembnega jubileja.

V prostorih salona Murske republike hotela Zvezda v Murski Soboti so predavatelji v prvem delu posveta udeležencem predstavili tri projekte. Mark Krenn je predstavil raziskavo o prekmurskih vojakih v letih 1914-1919, mag. Bernarda Roudi  osnovnošolski raziskovalni projekt Podobe Prekmurja, Suzana Panker pa interesne dejavnosti Prekmurski jezik in kultura v osnovnih šolah.

V drugem delu posveta, na katerem so sodelovali tudi predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij v Pomurju ter Ustanove dr. Šiftarjeva fondacija, pa so izmenjali izkušnje ter primere dobrih praks glede povezovanja in sodelovanja ter razpravljali o aktualnih izzivih pri poučevanju lokalne zgodovine, etike in domoljubja.

Udeleženci so si bili enotni, da so v šolah obletnico dodobra izkoristili, da se je nabor strokovnih virov pomembno povečal pa tudi, da je sodelovanje šol in predstavnikov domoljubnih in veteranskih organizacij zelo raznoliko. Udeležencem posveta so ob zaključku razdelili publikacijo literarnega natečaja Spominska obeležja pripovedujejo in knjigo dr. Uroša Lipuščka Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919. S tem, kot je dejal eden od razpravljavcev, obeleževanje 100. obletnice združitve kot izziv vstopa na pot naslednje stoletnice ohranitve kulturne in z njo povezane narodne identitete in zavesti.

 

Prekmurci in prekmurščina

Prekmurci in prekmurščina

Murska Sobota, 17. maja 2019 –  »Ključno vlogo pri ohranjanju narodnostne pripadnosti ter slovenskega etičnega in jezikovnega karakterja prekmurskega življa  je odigral njemu lasten jezik, predvsem pa njegov zapis.  Prekmurski protestantski pisci so Prekmurje in Prekmurce že v 18. stoletju s prvo prekmursko knjigo vzpostavili kot nacionalni in s tem tudi kot politični subjekt.

Prav ta, skozi stoletja ohranjena in s slovenstvom poistovetena ter na jeziku temelječa identiteta prekmurskega človeka predstavlja najbolj prepričljiv argument dr. Matije Slaviča, slovenskega pogajalca na mirovni konferenci v Parizu leta 1919, pri prepričevanju velikih sil, da tod žive Slovenci in da je pravična meja tista, ki jih združuje z ostalimi sonarodnjaki.« je eden od poudarkov nagovora  predsednika Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota Marjana Fariča na domoznanskem večeru PREKMURCI IN PREKMURŠČINA, ki so ga v okviru obeleževanja 100. obletnice  združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, skupaj z društvom pripravili Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota.  Podrobneje je predstavil   najbolj odmevne pobude domoljubnega društva, in sicer postavitev spomenika dr. Matiji Slaviču v Murski Soboti, umestitev predmeta Prekmurski jezik in kultura  med izbirne predmete v osnovni šoli, v določene oblike izobraževanja v srednjih šolah, v programe izobraževanja starejših in sodelovanje s slovenskim zamejstvom, zlasti s porabskimi Slovenci, ter vpis prekmurskega jezika v register nesnovne kulturne dediščine.

Uvodni nagovor na domoznanskem večeru je strnil s poudarkom , da smo Prekmurje in Prekmurci enakovreden gradnik te države in nadaljeval: » Tak je tudi naš jezik, zato ne želimo ostati le neka obrobna etična in jezikovna posebnost. Kulturi, zavedanju o lastni identiteti, predvsem pa svojemu jeziku želimo vrniti njegov sloves, veljavo in sijaj. Pri tem računamo na kar najširšo podporo javnosti. Ne želimo si izključevanja, ki si za svoj politični dobiček prizadeva ločiti Prekmurce slovenske in madžarske narodnosti, niti ekskluzivnosti in »zaslugarstva«  pri uresničevanju sorodnih pobud, ki v znova oživljenem procesu zanimanja za Prekmurje vznikajo izven društva, saj je prekmurska identiteta, kultura in z njo jezik naša skupna last, skupna dobrina in skupna skrb. Take so tudi pobude nastale v Prekmurskem društvu generala Maistra Murska Sobota. Zanje si ne lastimo ekskluzivnih pravic, ne ekskluzivnih zaslug. Ideje naj nas predvsem združujejo in ne ločujejo!«

V nadaljevanju domoznanskega večera, ki ga je povezoval Benjamin Langner von Hoveling , sta se z zanimivima predavanjema predstavili mag. Bernarda Roudi, ki je govorila o zgodovini pokrajine v 20. stoletju, prof. Suzana Panker  pa o prekmurščini nekoč in danes. Podrobneje je predstavila vsebinsko zasnovo krožkov prekmurskega jezika in kulture, ki so zaživeli na  več pomurskih šolah in so prvi  pomemben korak do uvedbe izbirnega predmeta. S projektom, ki ga tudi neposredno izvaja, ima na šoli v Fokovcih, kjer sicer poučuje slovenski jezik, zelo pozitivno izkušnjo. Podobno smo lahko sklepali tudi za izkušnjo na OŠ Tišina, kjer krožek vodi Bernarda Roudi, saj so njene tri učenke – Alja Rajbar Pertoci, Saša Stojko in Naja Čerpnjak –  za domoznanski večer pripravile zanimiv nastop. Ob pomoči babic so zapisale vsaka po en recept za pripravo prekmurske dobrote in ga s ponosom prebrale obiskovalcem večera – seveda v prekmurskem jeziku.

Program skupno pripravljenega domoznanskega večera je dopolnjevala glasba. Obiskovalci smo lahko prisluhnili zanimivim priredbam in izvedbi prekmurskih pesmi, za kar sta poskrbela Marjan Farič tokrat v vlogi saksofonista in soboška glasbena legenda – glasbeni pedagog in pianist Ernest Lukač.  Končal pa se je s prijetnim druženjem ob po prekmurskih receptih pripravljenih sladkih prigrizkih, ki so jih spekle prostovoljke, in vinu iz prekmurskih goric.

Vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine

Vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine

Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota kot domoljubno društvo deluje na širšem območju Prekmurja in je eno od sedemindvajsetih društev v Republiki Sloveniji, povezanih v vseslovensko Zvezo društev general Maister.

Delovanje društva je usmerjeno v izobraževalne, kulturne, znanstvene in družabne aktivnosti, s ciljem razvijanja in utrjevanja domoljubja in državljanske zavesti ter pozitivnega zgodovinskega spomina na velike mejnike in osebnosti slovenske zgodovine, med njimi predvsem Maistra in njegove (prekmurske) sopotnike.

Društvo zeli prispevati k razvoju civilne družbe in h kvaliteti javnega dialoga v prekmurskem prostoru, predvsem pa posebno skrb namenja informiranju, osveščanju in vzgoji mladih. Ob zavedanju, da prav jezik v zgodovini Prekmurja predstavlja osrednji gradnik domoljubne zavesti in je osišče narodnostne pripadnosti tukajšnjega prebivalstva, je ena izmed najpomembnejših temeljnih programskih usmeritev društva prav ohranjanje in razvoj prekmurskega jezika. Skrb za jezik je namreč trajna naloga vsake družbe in je osnovni predpogoj za ohranjanje nacionalne identitete, zavesti in prepoznavnosti, kar je v sodobnem globaliziranem svetu, kjer se izgubljajo predvsem identitete manjših narodov in jezikovnih skupin, nadvse pomembno. Prekmursko govorno območje zgodovinsko sega tudi čez mejo v
Porabje, kar neposredno vpliva na ohranjanje narodnostne zavesti tako doma, kot tudi v zamejstvu.
Prekmurski jezik je edini knjižni jezik, ki se je ohranil po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika Ob zavedanju njegove pomembnosti je Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota, ki je tudi ena od vidnejših organizacij v Iniciativnem odboru za pripravo aktivnosti ob 100. letnici priključitve Prekmurja k matici, zasnovalo širši modularni projekt Prekmurski jezik in kultura. Ta poteka v sodelovanju s posebno raziskovalno in strokovno skupino, v kateri poleg številnih in prizadevnih članic in članov društva deluje vrsta priznanih slovenskih strokovnjakov z obeh največjih univerz, jezikoslovcev, akademikov, kulturnikov in pedagogov. Projekt je v njegovih pomembnih elementih tudi del potrjenih vsebin skupnega Programa obeleževanja letošnje 100. obletnice.
V okviru navedenega projekta je društvo pred letom dni na Slovenski etnografski muzej naslovilo pobudo za vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine. V pobudi je bilo navedenih šest nosilcev, in sicer: Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota, Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija – PAZU, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Evangeličanska Cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji, Katoliška Cerkev, Škofija Murska Sobota (RKC), Škofijski ordinariat Murska Sobota in Kulturno umetniško društvo Beltinci. Vlogi smo priložili 26 enot bibliografije in 7 enot filmografije, 19 fotografij, 1 video posnetek in 5 avdio posnetkov.
Dne 22. 3. 2019 je Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota kot nosilec prijave prejelo obvestilo, da prijavljen element izpolnjuje zahtevane kriterije in da je primeren za vpis v razvid. V register nesnovne kulturne dediščine bo še v letošnjem letu vpisana enota z imenom PREKMURŠČINA. Za pripravo gradiva je pristojen Slovenski etnografski muzej, oziroma Koordinator nesnovne kulturne dediščine, postopek vpisa v register pa vodi Ministrstvo za kulturo.
Vpis je za Prekmurje in Prekmurce ob letošnjem jubilejnem letu izjemnega simbolnega pomena, nasploh pa pomeni priznanje jezikovne samobitnosti prekmurskega jezika kot celote. Vpis zagotavlja tudi pravno varstvo, ki ga opredeljujeta Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (MKVNKD), ratificirana decembra 2007, in Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), sprejet leta 2008.
Za več informacij sva na voljo predsednik Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota Marjan Farič in vodja Odbora za informativno dejavnost pri društvu Irma Benko.

Lep pozdrav,

Marjan FARIČ, MA
predsednik Prekmurskega društva
general Maister Murska Sobota

 

sem-prekmurscina

Zbor članov PDGMS

Zbor članov PDGMS

PONOSNI NA MINULO PROGRAMSKO LETO
IN AMBICIOZNI V LETOŠNJEM

 

Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota je z letnim zborom članstva uspešno zaključilo drugo programsko leto. Čeprav je eno mlajših društev v okviru slovenske zveze Maistrovih društev, je med ajaktivnejšimi v državi, prepoznavno v domačem okolju, aktivno v zvezi društev, v minulem letu pa se je posebej angažiralo tudi pri spodbujanju programskega sodelovanja med domoljubnimi in veteranskimi organizacijami v Pomurju. Rezultat skupnih prizadevanj sodelovanja je ustanovitev regijske koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij KODVOP, katere vodenje je letos prevzelo prav soboško društvo generala Maistra.

Društvo zelo aktivno sodeluje v iniciativnem odboru za obeleževanje 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V program obeleževanja je vključenih kar nekaj pobud društva, med njimi postavitev spomenika dr. Matiji Slaviču v Murski Soboti, vpis prekmurskega jezika v register nesnovne kulturne dediščine ter projekt Prekmurski jezik in kultura, izbirni predmet v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju z izdajo zvočne čitanke.

Vsebinsko zelo zahteven projekt povezan z ohranjanjem prekmurskega jezika in kulture je že v prvem letu snovanja in izvajanja prepoznaven in dobro sprejet v javnosti. Začeli smo s postopno implementacijo v šolski izobraževalni sistem. Programska zasnova za interesno dejavnost je bila dovolj privlačna za pet pomurskih osnovnih šol, kjer uspešno delujejo krožki prekmurskega jezika in kulture. Ob dnevu generala Maistra so svoje delo prvič javno predstavili na domoznanskem večeru v soboški pokrajinski in študijski knjižnici. Strokovna skupina, ki deluje v okviru društva, pa že pripravlja zvočno čitanko Prekmurski jezik in kultura, ki bo izšla letos – v prekmurskem letu.

V sodelovanju z Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija in knjižnico je bilo društvo soorganizator še enega zelo odmevnega domoznanskega večera o bogojinski resoluciji, lansko jeseni pa je v knjižnici izpeljalo že tretji strokovni posvet za učitelje v osnovnih in srednjih šolah, tokrat na temo Prekmurje v srcu – 100 let.

V novem programskem letu bo društvo nadaljevalo in vsebinsko nadgrajevalo aktivnosti zastavljene in začete v letu 2018. V ospredju bo obeleževanje stote obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, nadaljevanje realizacije projekta Prekmurski jezik in kultura z izidom zvočne čitanke, okroglo mizo o prekmurskem jeziku in pritegnitvijo k sodelovanju tudi šol v Porabju, sodelovanje pri izvedbi osrednje slovenske proslave ob dnevu generala Maistra, ki bo letos v Murski Soboti, pa sodelovanje v projektih regijsko povezanih domoljubnih in veteranskih organizacij KODVOP, kadrovska krepitev društva s pridobivanjem novih članov ter številne druge aktivnosti, ki jih je društvo zapisalo v svoj letošnji program dela.

Delo društva in prizadevanja za programsko povezovanje domoljubnih in veteranskih organizacij v regiji so zelo pozitivno ocenili tudi povabljeni gostje, in sicer Ivan Smodiš, predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS za Pomurje, Jože Vaupotič, regijski koordinator Zveze slovenskih častnikov za Pomurje, Ernest Ebenšpanger, predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, Jože Časar, predsednik Domoljubnega krajevnega društva Puconci, Drago Fras, predsednik Društva general Maister Veržej in Terezija Majerič iz soboškega občinskega odbora ZZB za vrednote NOB , ki je ob tej priložnosti zbranim predstavila tudi
spomenico, ki jo je leta 1968 kot Maistrov borec prejel Prekmurec, njen pokojni sorodnik, Jožef Majerič. Za vsebinsko obogatitev letnega zbora pa je poskrbel še njegov član Franc Bencak, likovnik, ki bo to šolsko leto z upokojitvijo zaključil svojo poklicno kariero. Na soboški tretji osnovni šoli je z učenci od 6. do 9. razreda ustvaril izjemno serijo likovnih del, na katerih so mladi likovniki v različnih likovnih tehnikah upodobili generala Maistra. V prostorih Murske republik, kjer je potekal letni zbor članstva, smo si priložnostno razstavo z velikim zanimanjem ogledali in se strinjali s predlogom, da celotni opus postavijo širši javnosti v pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti Več o delu društva v preteklem letu v poročilu predsednika društva Marjana Fariča, ki je dodano v priponki.

Poročilo predsednika društva

Pogovor z dr. Tivadarjem

Pogovor z dr. Tivadarjem

PREKMURSKI JEZIK V OSNOVNIH ŠOLAH

Ob mednarodnem dnevu maternega jezika Oddaja Jezikovni pogovori na radiu ARS 19. februarja 2019 in pogovor z dr. Tivadarjem.

Projekt Prekmurski jezik in kultura izbirni predmet v osnovnih šolah na programu ARS

Ob mednarodnem dnevu maternega jezika so objavili v oddaji Jezikovni pogovori na programu ARS Radia Slovenija zanimiv pogovor z dr. Hotimirjem Tivadarjem, profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti in predsednikom strokovne skupine pri Prekmurskem društvu general Maister Murska Sobota,  ki vodi projekt Prekmurski jezik in kultura izbirni predmet v šolah.

Posnetek pogovora je v priponki. Vredno mu je prisluhniti.

KLIKNI za poslušanje

 

Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota
Varovanje zasebnosti in piškotki

Spoštujemo vašo zasebnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke za spremljanje obiskanosti spletnih strani s ciljem izboljšanja in lažjega brskanja po spletnih straneh.

Kaj je piškotek ?

Piškotek je datoteka, ki shrani nastavitve spletnih strani. Prenese se preko brskalnika pri prvem obisku spletne strani in ko se naslednjič vrnete na stran z istega računalnika, tablice ali telefona, lahko brskalnik preveri, ali je piškotek z naslovom spletne strani shranjen.

Brskalnik uporabi podatke iz piškotka ter jih pošlje nazaj na spletno stran. To omogoča spletnim stranem prepoznavanje, če je uporabnik že obiskal to spletno mesto in pri naprednih aplikacijah se lahko tudi temu ustrezno prilagodijo posamezne nastavitve.

Več informacij najdete na spletni strani o piškotkih ter varnosti in zasebnosti